Čeprav živimo v 21. stoletju, se mi še vedno zgodi, da me kdo vpraša: "A na tvoje vadbe hodijo tudi moški?" 🙈😂😀 A še pogosteje se mi dogaja, da so ravno moški po prvi vadbi najbolj pozitivno presenečeni in navdušeni nad jogo 😉 .
Moški, ženske, suhi, manj suhi, gibčni, leseni, sproščeni, živčni, mladi in mladi po srcu - pri meni ste dobrodošli vsi 🤗 Prav vsakdo lahko uživa v pozitivnih učinkih joge, če ji seveda da priložnost 😉 Moje skupine so mešane, med seboj se podpiramo in skupaj rastemo. Moj najmlajši član je imel 10 let, najstarejša članica pa več kot 60 💪
.
Novi člani, vabljeni da se nam pridružite😊 Skupine so že skoraj polne, tako da pohitite z vpisom in si zagotovite svoje mesto čim prej! .
Obljubljam: - profesionalnost, kakovost, drugačnost
- takojšnje pozitivne učinke
- izboljšanje splošnega psihofizičnega počutja
- umiritev
- boljše razumevanje sebe
- nova znanja in poznanstva
- zabavo in sprostitev 😀
.
Dobrodošli 🤗😊🤩
.
.
.
.
.
#nushyoga #jogazavse #vpisi #jogaobala #jogakoper #jogalucija #jogaljubljana #ljubljana #koper #obala #lucija #vadbazavse
KAJ JE JOGA?
.
Ja, po sedmih letih prakse in treh letih poučevanja se še vedno sprašujem, ali res vem, kaj joga je. Včasih se mi je zdelo tako preprosto: jogijski položaji, dihalne tehnike, meditacija, pozornost. A bolj kot poslušam učitelje s popolnoma različnimi interpretacijami, predstavami in zgodbami, bolj mi je jasno, da ima vsak svoj prav – in narobe.
.
Opazujem to sodobno naravnanost na telo, seksualizacijo in razvrednotenje joge, marketinško targetiranje žensk, pozabljanje na duhovni aspekt joge... in na drugi strani obsedenost s sledenjem neki tradiciji, ne glede na vse, nedopuščanje sprememb, ali pa celo uporabo joge za manipulacijo in izkoriščanje. Opazujem razne šole in guruje, ki trdijo, da je njihova interpretacija edina pravilna in fanatične sledilce, ki so se pripravljeni vreči pod vlak, če jim tako reče guru. In se sprašujem, ali je to joga? .
Hodim na ure joge k raznim (slovenskim) učiteljem, na katerih razgibavamo telo, a zanemarjamo um in pozornost, ure, na katerih ne naredimo nobene tradicionalne jogijske asane (a katera sploh je tradicionalna?), na katerih ni pranayame, pogleda nase kot celoto, na preseganje fizičnega telesa... Pa vendar je ta vadba poimenovana »joga«. Na svojih urah poskušam jogijska načela približati sodobnemu človeku, a koliko se s tem od njih oddaljim? Vsak učitelj ima svojo resnico, vsak doda nekaj svojega v prakso, vsak ima svoj stil, a kje je meja do koder se to še vedno smatra kot ista praksa? .
Opazujem vso to obsedenost s popravljanjem in »pravilno« poravnavo v položajih, s »popolnim« izgledom asane, analiziranje vsakega mikrodelca telesa, da bi fizično popolno izvedli položaj... ampak v najpomembnejšem jogijskem tekstu Joga sutrah Patanjali o asanah pove le: »Asana je stabilen in udoben položaj.« Ali so res položaji tako pomembni?
.
Kaj je tisto kar jogo loči od telovadbe ali od religije? Kaj od tega kar velja za »tradicionalno in starodavno« je dejansko res? Ali sploh lahko obstaja neka univerzalna resnica o jogi?
.
O vsem tem razmišljam, ko se pripravljam na ure joge v naslednjem tednu in na predavanje, ki ga bom imela v soboto, 25.1., ob 17.30 v Novi Gorici. Predstavila vam bom svojo Resnico o jogi 😉
Me and meditation have had a long love-hate relationship for years 😅
.
At the beginning I didn't know what to expect, I just closed my eyes and tried to relax. I could sit still for an hour, no problem. But after a few attempts I had an interesting experience that changed everything: suddenly, I couldn't feel my body anymore, like my body was gone, and there was just... darkness. Complete darkness. Not in a scary way, but there was just nothing. Because it was something I've never experienced before, my mind switched on, and a question popped into my head: "Now what?!" Immediately, I could feel my body again, and my awareness went out. .
You might think this was a great experience for a beginner, but it actualy wasn't. It gave me an EXPECTATION, I started having a goal. I wanted to get there again, to that state where I couldn't feel my body, and to explore that darkness. Of course it didn't happen, because expectation creates stress. You can't meditate with a goal in your mind. I was focusing so hard on that goal that meditation gave me headaches! Can you believe that?!😅 I hated meditation!
.
I stopped for a while, and when I was ready to let go of my expectations, I started again. Since then we've had many ups and downs, but today I can honestly say I love meditation😊 I don't have a regular practice, but when I do (try to) meditate, I appreciate it, because every experience is different. .
Expectation creates suffering. Not only in our meditation practice, but in our lives too. What kind of expectation can you let go of in your life? What would bring you more calmness and peace? 😊
